Stvari, ki jih sovražim pri delu s strankami

Pisala bom o stvareh, ki jih sovražim pri delu s strankami oz. pri kakršnem koli opravku z ljudmi. Izhajala bom predvsem iz izkušenj s prodajo iger na srečo, morda pa bom omenila tudi kaj v zvezi s prodajo rabljenih stvari preko spleta (pa še kritiko na račun bolha.com ali pa o tem celo v samostojnem postu).

 Bom kar začela:
- ne prenesem ljudi, ki ne spregovorijo niti ene besede - npr. dober dan, hvala ali pa celo, kaj želijo kupit (a ste kdaj že slišal za bonton?) - kako je sploh možno cel nakup opravit brez ene besede?
- kupovanje srečk pod pretvezo, da so za otroke/vnuke, v resnici pa jih zase (otroku težijo, zakaj je izbral prvo srečko na kupu - sploh se ne bom spuščala v to, kaj mislim o samem kupovanju srečk otrokom)
- "če zadanem sedmico, te peljem na Havaje" fak ju, nočem s tabo
- obljubljanje nagrade, če bojo kaj zadeli, potem pa ob dobitkih v npr. trimestnih številkah ne dajo niti centa. To me ne moti samo po sebi, saj sem plačana za delo, ampak to, kako oni dobijo občutek, kok so radodarni in s tem filajo svoj ego.
- nedostojno obnašanje moških (različni nivoji ostudnosti)
- nezmožnost izražanja, kaj želijo (lotkoplus ne obstaja)
- stegovanje v kiosk s čikom v roki
- plačevanje majhnih zneskov s kartico (npr. 0,60€)
- ko povem, da ni dobitka, sledi: "a ni? ni. a res ne? res ne. Ja kako pa to?" A naj si na čelo napišem za boljše razumevanje??
- fehtanje za srečke ali popust
- teorije o goljufanju na žrebanju lota z argumentacijo, da ne morejo spremljati žrebanja v živo. Ko povem, da lahko spremljajo žrebanje v živo, ne vejo, kaj bi rekli. Še vedno mislijo, da goljufajo.
- oblizovanje prstov, preden izberejo srečko
- nakladanje o svojih težavah, čeprav osebo vidim prvič (ko pa imam kdaj kaj za pripomnit iz istega področja, preslišijo)

Opazke pri prodaji rabljenih stvari:
- kadarkoli ti človek piše na mail, namesto da bi poklical, s prodajo ne bo nič
- velikokrat osebe prosijo za rezervacijo in obljubljajo, da bodo 100% prišle iskat stvar, potem pa ni več besede od njih
- vsaki stvari bi radi znižali ceno. To me moti, kadar postavim realno ceno. Zato se raje odločam, da dam malo višjo ceno in jo potem spustim na zadovoljstvo kupca
- prošnja po opisu izdelka, čeprav so že vse informacije v oglasu (nazadnje me je šokiralo vprašanje, če bi delali Windows 10 na tem računalniku)
- zgodi se, da se človek najavi, a ne pride, ne da bi sporočil zakaj (in mi s tem zjebe urnik)

Posledično ne prenesem bolha.com, ker ni možno ocenjevanje uporabnikov. Že zdavnaj sem vprašala, zakaj tega ne omogočijo in so odgovorili, da delajo na tem. Od takrat NIČ od tega, prenovili so spletno stran, tega pa niso uredili. Kvaliteta bolha.com bi se res povečala, ker bi se znebili zalege, ki nateguje na 1001 način. Feedback kupcev in prodajalcev je zelo dragocen, samo v Sloveniji tega očitno še ne vemo.

Kako je pa s podarjanjem stvari na podarimo.si:
- ljudje bi vzeli čisto vse (okvirčke za stikala, rože, arašidovo maslo malo pred potekom roka, deformirane čevlje, neznane filme na cd-jih, predpotopne videokasete, ogabne lestence, vse sorte čudnih knjig, 10 let stare križanke, različno 40 let staro pohištvo, slabši pralni stroj itn.)
- kljub temu sem doživela spraševanje, če manjka kakšen košček v sestavljanki (čeprav sem že napisala, da jih nekaj manjka)
- čeprav podariš, se včasih zgodi, da te človek zafrkne in ne pride
- zelo redko se zgodi, da ti človek kaj da v zameno - tega niti ne pričakujem, je pa zanimivo, da kdo prinese kakšno čokolado ali kavo, večina pa nič
- pri stvareh, ki so zelo zaželene (npr. pralni stroj) nekateri pošiljajo maile, namesto da bi isto sekundo poklicali. Ne vem, zakaj mislijo, da je tak način boljši, saj me že prvo minuto pokliče 5-10 ljudi.

To je le nekaj mojih frustracij, ki popestrijo vsakdan.

Pozor, otrok v avtu!

Pred kratkim sem postala bolj pozorna na nalepko na zadnji strani avta "otrok v avtu". Prej jih nisem niti opazila, zdaj pa jih videvam povsod in se sprašujem, kaj je v resnici namen teh nalepk. No, predstavljam si lahko, da je namen opozoriti na otroka v avtu, vendar čemu služi? Ali bo voznik pod vplivom alkohola izbiral, ali naj se zaleti v avto z nalepko ali v avto brez? Ali bo voznik, ki bo med vožnjo zaspal, izbiral, v kakšen avto naj se zaleti? Ali bo voznik, ki med vožnjo tipka po mobilnem telefonu, izbiral ali naj se raje zaleti v nekoga brez te trapaste nalepke? Ali bi kateri od naštetih voznikov sploh opazil, da je na zadnji strani avta nalepka? Ne vem, kako razmišlja voznik, ki si prilepi to nalepko. Morda se počuti bolj varnega, ampak ZAGOTOVO ni nobene razlike. Če naletiš na nestrpnega vodnika, ki si mu trobil in bi te najraje kar pretepel, se prav nič ne bo oziral to. Ali mislijo, da bojo zaščitili otroka? Enostavno ne vidim nobenega smisla v teh nalepkah. Za višek vsega so pa še grde. Čemu res služijo? Težko verjamem, da se kdo v avtu počuti bolj varno, če jo ima. Ali starši res mislijo, da je kakšna razlika, da bo otrok bolj varen, če imajo v avtu to grdo nalepko??

Spletno nakupovanje

Vem, da nekaterim ljudem spletno nakupovanje ne diši preveč, ker se bojijo, da bi lahko prišlo do kakšne zlorabe ali pa enostavno ne vedo, kako se sploh nekaj kupi preko spleta. Sama na ta način nakupujem že kar nekaj časa. Zakaj? Menim, da je odgovor čisto očiten. Izbira je večja ali pa je nakup bolj ugoden.

Kar se tiče skrbi za varnost in možnost natega, vedno pazim, da kupujem le na zaupanja vrednih straneh, ki jih že poznam ali mi jih nekdo, ki je tam že kupoval, priporoči. Ponavadi je treba plačati s kreditno kartico ali preko paypala (kamor denar naložiš s kreditne kartice). Pri izpolnjevanju podatkov v primeru nakupa preko spletne trgovine moraš v obrazec vnesti vse podatke - ime, priimek, datum veljavnosti kartice, številko kartice ter CIV številko na zadnji strani kartice. Treba je paziti, da teh podatkov ne daješ drugim ljudem, saj se tako izogneš temu, da bi koga zasrbelo, da bi plačeval s tvojo kreditno kartico. Dodatna varovalka proti zlorabi (meni zelo pri srcu) je MasterCard SecureCode - to je še eno geslo, ki ga moraš vnesti, ko opraviš spletni nakup, vendar kot mi je znano, ni na voljo na vseh spletnih straneh. Tudi če ima kdo podatke s tvoje kartice, še vedno potrebuje dodatno geslo. Meni ta stopnja varnosti zadošča. Tako ali tako je največ v zdravi pameti, ko se odločaš, ali boš na neki strani nakupoval ali ne. Sicer pa ti v primeru zlorab banka povrne sredstva. Za večne skeptike pa je na voljo tudi visa electron ali mastercard prepaid, ki delujeta tako, da na kartico naložiš določeno vsoto denarja in več kot toliko ti v nobenem primeru nihče ne more pobrat dol.

Treba je izkoristit tudi dejstvo, da smo del Evropske unije, to pomeni, da pri spletnih nakupih na straneh, ki so registrirane v EU, ne glede na vrednost kupljenega izdelka ni carine ali plačila DDV. Z drugimi besedami, veselo nakupujte in naročajte iz držav EU, dokler še obstaja ta skupnost v tej obliki :)

Pa še nekaj odličnih spletnih strani brez stroškov pošiljanja v Slovenijo:
One and only - Puma
Book depository - knjige
Deal extreme - razni pripomočki
Play - CDji, DVDji, knjige, igre itd.
Javari - pretežno čevlji
ASOS - oblačila in razni pripomočki

Teh trgovin je še mnogo, izbira je res velika. Vesela bom, če dodate pod komentarje še svoje priljubljene trgovine, predvsem so zaželene take brez poštnine.

Have fun shoppin'

Fak, spet ta kazen!

V svojih dobrih šestih letih izpita za avto in parkiranja po centru sem presodila, da je bolje plačati 1€ za parkiranje, kot da si vedno na trnih, ali te čaka kazen in po možnosti še lisice. Še huje, avto lahko odpelje pajek. Zneski so kar visoki, tako da raje plačam parkirnino in se ne jebem s tem. Vendar pa se v Ljubljani najde kar veliko ljudi, ki ne plačajo parkirnine, ampak če dobiš kazen za napačno parkiranje, še ni konec sveta. Tudi če te slika radar, še ni konec sveta. Pri višini kazni 200€ za napačno parkiranje, je to lahko kar hud udarec za škrtuhe in manj premožne. Kaj storiti, če dobiš kazen za nepravilno parkiranje?

1. če je avto registriran na tvoje ime, najdi dokaz, da ti nisi mogel vozit avta. Se pravi kakšno potrdilo, da si bil na delovnem mestu, dokaz, da si bil v tujini, zdravniško potrdilo - znajdi se, da na kakršenkoli način lahko dokažeš, da ti nisi bil tam.
2. če avto ni registriran na tvoje, najdi dokaz, da lastnik avta ni mogel vozit avta.

Tisto obvestilo o prekršku, ki ti ga redar prilepi na avto, je malo zavajajoče (možnost plačila polovičke v osmih? dneh). To je samo obvestilo in se ne šteje za izročeno, tako da takrat se še ne plača. Šele ko dobiš po pošti, se šteje za izročeno in imaš spet možnost plačila polovičke. V osmih dneh od izročitve pa lahko ugovarjaš s tistimi dokazili, da ti nisi vozil avta. Torej če nimaš dokaza in boš pač plačal, počakaj na to, da dobiš položnico po pošti. Zakaj bi kreditiral MOL s predčasnim plačevanjem globe?

Ok, druga situacija je, ko te slika radar. Če se iz slike ne prepozna lastnika avta, lahko ugovarjaš, da to nisi ti. Kadar pa je lastnik nekdo drug, voziš pa ti, lahko lastnik ugovarja, da to ni on, hkrati pa ne pove, kdo je na sliki, ker ni treba pričati proti svojim bližnjim. Če ne gre za hud prekršek, se tudi ne bo naprej ugotavljalo, ali je na sliki kdo od tvojih družinskih članov, tako da si off the hook.

Obstajajo pa tudi nekatere druge možnosti ugovarjanja, vendar se mi zdi tale najlažja ...

No, upam, da kdo na ta način prišpara kakšen evro, drugič pa parkirnino plačat! :)

Kozarec hladne vode

V nedeljo sem bila primorana iti v katoliško cerkev in sicer na mašo zadušnico za svojo ljubo babi Božico. Uporabila sem izraz primorana, ker sicer ne hodim v cerkev in nisem verna. Verjetno je bila to moja tretja maša v življenju, prvič kot otrok - te spomine sem potlačila, spomnim se le opazovanja starcev, ki so jim na "odru" (ne poznam terminologije) prali noge. Takrat se mi je to res gravžalo. Drugič na maši sem bila za dedka (takrat se mi je zdelo bolj prijetno) in zdaj za babico. Na žalost izkušnja ni bila preveč prijetna.

Prva stvar, ki mi pade v oči in me hkrati fascinira, je to, da ljudje vedno vejo, kaj in kdaj se kakšna stvar izreče (primer: "Bog je moj pastir in nič mi ne manjka."). Vejo tudi, kdaj se vstane. Žal mi je, da te telovadbe nisem štela, po moji oceni pa smo za petje ali molitev vstali vsaj 8x ali 9x! Da ne omenjam, kako neudobna je bila klop. Kako naj človek vzljubi Cerkev, če pa je tako hudobna do tebe, da ti še udobno ne more biti v njenih klopeh. To je hujše kot v šoli.

Sama pridiga mi je bila kar pri srcu. Njen smisel je bil v tem, da ponudiš kozarec hladne vode malemu človeku (voda je prispodoba za nekaj velikega in življenjsko pomembnega). Duhovnik se je spraševal, zakaj narediš uslugo - ker jo pričakuješ nazaj, ker ne znaš reči ne, ker gre za prijatelje ali sorodnike itd. Apeliral je na to, da smo pripravljeni pomagati iz dobrote sami in da delimo "brezplačno ljubezen", kot se je izrazil. Do tukaj je bilo vse sprejemljivo.

Potem pa je duhovnik začel nakladati o materialnih dobrinah in da tega res ne potrebujemo, naj bomo skromni in podobno. Minuto zatem pa me je resnično šokiralo, da je njegov oproda z neko vrečko na palici poskakoval okoli in čakal, da boš notri vrgel kakšen "prostovoljen" prispevek. Še iz otroštva in tistega umivanja nog starcev se spomnim, da mi je dedek dal nekih 100 SIT, da sem jih odnesla v nabiralnik - popolnoma nevpadljivo, zasebno in nikomur na očeh. Tukaj pa kot da te cela cerkev, polna ljudi, presoja glede na to, ali boš navrgel kakšen kovanček oz. papirček ali pač ne. Verjetno je namen prav ta, da se zbere več sredstev kot sicer z nabiralnikom. Prijateljica me je poučila, da se to palčkanje z vrečko odvija ob nedeljah, sicer ne. Jaz temu pritisku nisem podlegla. Če bom komu darovala, to prav gotovo ne bo cerkev. Saj vem, da morajo tudi duhovniki in vsi ostali cerkveni pomočniki od nečesa preživeti in jih zato ne obsojam, sam ta šov, ko se s tisto palico steguje med klopi, je pa popolnoma neokusen.

Pa še en pomemben podatek, ki se nanaša na finančno plat delovanja uboge cerkvene ustanove - za cerkveni pogreb in mašo zadušnico smo plačali 150€. Brez računa seveda.

Bi radi povečali svoj prispevek?

Tekom prijetnega popoldanskega učenja sem prejela predvidljiv klic, s katerim imam opravka približno enkrat na leto.

Prijazna gospodična, ki me je klicala, je povedala, da je iz Amnesty International in da bi mi rada povedala, kaj so v preteklem letu dosegli z mojimi prispevki. Pa sem ji pustila, da zdrdra tisto pravljico, ki jo ima napisano na računalniku pred sabo ... Kako lepo, kaj vse so storili z mojimi dvemi evri na mesec!

Ko je zaključila z branjem, me je vprašala, če bi rada kaj povečala svoj prispevek, morda za simbolično eno kavico. No, pa sem ji kar takoj pojasnila, da to ne pride v poštev, ker sem še študentka in si tega ne bom privoščila. Grem pa vseeno raje na eno kavico, čeprav je sploh ne pijem :)) Pa je še kar vztrajala s to kavico, ampak se nisem pustila prepričati.

Seveda se najboljših stvari spomniš, ko pogovor že zaključiš. Res mi je žal, da je nisem najprej vprašala, če ona prispeva in koliko prispeva, ali samo cuza tistih 8€ na uro, da drugim ljudem teži, naj povečajo svoje prispevke. Na kurac mi gre, da me prepričuje v nekaj, kar "kao" tako sveto verjame, ampak sem prepričana, da sama nič ne prispeva in samo jemlje. Tako kot tisti nenasitni fehtači na Čopovi, ki ti nikoli ne dajo miru in bi ti radi pobrali denar za UNICEF, Amnesty International, Karitas itd., sami pa ne prispevajo NIČ.

Rutar ima veliko otvoritev in nore akcije VSAK TEDEN

Vsak teden dobim domov reklamo, na kateri je že na prvi strani vedno neka jubilejna akcija ali neka otvoritev ali prenova oddelka in so drastično znižane cene. Res ne vem, ali imajo pri Rutarju tako podcenjevalen odnos do morebitnih strank in mislijo, da so stranke neumne ali pač preprosto menijo, da tega ljudje ne opazijo.

Mislim, kako imajo lahko vsak teden jubilej ali otvoritev oz. prenovo oddelka?? Ne vem, kdo dejansko naseda na te trike. Kot da je kdo tako glup, da bi verjel, da se vsak teden odpira oddelek ali da imajo konstantno neverjetne razprodaje.

Na živce mi gre, da Rutar misli, da so ljudje tako neumni. Že zaradi tega si ne zaslužijo, da pri njih kaj kupim. Aja in njihov poskus imitiranje koncepta Ikee mi gre tudi na živce. Kar eno restavracijo imajo tam in organizirajo neke prireditve ...

No, ob tej priliki bi še omenila motečo razporeditev v diskontni enoti Rutarja. Na tleh so narisane črte, ki te vodijo skozi cel prodajni prostor, da ja ne bi preskočil sedežnih garnitur, postelj ali omar, čeprav si prišel le po nek kuhinjski dodatek, ki se nahaja 5 metrov pred blagajno. Ampak ne, prej si moraš ogledati vse. Ker potem boš sigurno kaj kupil ... A res tako mislijo?!? Na srečo pa le ni fizičnih preprek, da ne bi mogel sekati te dolge poti. Tako da bravo Rutar in ena petkica zate!

Mercator Pika in eksotični čiki

Najbolj mi gre na živce, ko sredi največje gužve v Mercatorju čakam v vrsti za blagajno, pred mano pa je še 10 ljudi. Na edini drugi odprti blagajni je tudi ogromna kolona. Čeprav stojim nekaj metrov stran, ne morem preslišati stavka: "Ali imate Pika kartico?" Če jo stranka ima, se ta kolobocija razvije v 10 sekund dolg postopek, da blagajničarka vtakne kartico v terminal, da jo ta prečita, potem pa še dodatnih nekaj sekund, da stiska 2 potrdili! Če imam srečo, ista oseba potem plača še s kartico, kar v Mercatorju vzame ogromno časa ... Šele ko POS terminal po mukotrpnem čakanju stiska obe potrdili, šele po ene treh sekundah tista mašinca začne tiskat račun. Sovražim to. Sploh to neumno Pika kartico. Ne vem, zakaj more bit Mercator nekaj posebnega, no ali pa je le obtičal v času ... Vse ostale trgovine, ki imajo svojo kartico (Spar, Leclerc, Tuš ... ), imajo na njej črtno kodo - zadošča ena sekunda, da jo blagajničarka potegne čez. Ampak ne, dejmo zbirat kurčeve pike. Zakaj, a ko jih naberem 1000, pa dobim ene posode ceneje? Vsakič naj pa čakam 15 sekund x 10 ljudi, ki stoji pred mano?!?

Druga lepa cvetka je, ko v največji gužvi eni ljudje kupujejo čisto xy cigarete in potem blagajničarka pregleda tiste police nad sabo, potem pobrska po škatlah po tleh, potem pa se začne dret na druge blagajne: "Joži, a maš West kodrlajsaste?" ali "Ti, Majda, a mi daš 3 škatlice West kodrlajsastih? A nimaš? Čaki, grem pa v skladišče pogledat!" In potem gre blagajničarka gledat v skladišče, medtem pa vsi v vrsti norimo zaradi enega kadilca, ki v fakin Mercatorju kupuje neke najbolj neobičajne čike. Pa dej pejt v kakšno specializirano prodajalno, kaj tle težiš pa še podaljšuješ vrsto. Se mi zdi, da vsak normalen človek v trenutku, ko prodajalka hoče v skladišče, to prepreči in pač vzame druge čike ali jih ne vzame sploh. Ali res pričakujem preveč?!

Darovanje organov

Zadnje čase me jezi število člankov na temo spremembe zakonodaje glede darovanja organov (domnevno soglasje, razen če oseba izrecno izrazi, da ne želi darovati organov). Pogosto se navaja, kako malo oseb je v registru darovalcev (mislim, da manj kot odstotek) in da naj se vpišemo kot darovalci organov. Nikjer pa ne navedejo, KAKO postaneš darovalec. No, zdaj sem se pozanimala - to storiš pri pooblaščeni organizaciji za zbiranje pisnih izjav darovalcev o opredelitvi za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi presaditve.

Gre za:
- Zavod RS za transfuzijsko medicino
- Slovenija-Transplant
- Rdeči križ Slovenije (Tržaška ul.)

To velja za Ljubljano. Torej naslednjič, ko grem darovat kri, bom izpolnila tale obrazec.

doppelganger od Zarje

Da, včasih se pojavi kakšen doppelganger, tokrat od Zarje. Podobnost je samo od zadaj, v obraz ne.